»Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka? Eno je civilizacija kot sistem moči in nadzora, zgrajen skozi čas in postavljen od tistih, ki so bili in ki so še na položaju moči, in ti dejansko določajo človekovo usodo. V toku 'zgodbe', ki jo film razvija, se pokaže, da je največja zabloda človeka njegova iluzija, da je svoboden.«
»Ključen trenutek pri ustvarjanju je bil, ko sem se zavedla, da obstajajo ready-made podobe. Kot se oblačim v obleke iz druge roke, sem se odločila tudi v filmu uporabiti podobje iz druge roke.«
»Omejitev človeškega življenja je večna tema vseh mojih filmov, in če že nimam odgovora na to, kako to preseči, se trudim, da so vsaj podobe v filmu videti, kot da nimajo konca. In upam, da to daje filmu neko odprtost, nedorečenost, neko drugo narativnost podobe.«
